Poljanska dolina (J.Teran/I.Sivec)

Poljanska dolina, mladosti milina,
tu leta otroštva sva s Soro užila.
Kot fantič posedal sem sredi bregov,
želel sem oditi v daljavo s teboj.

Tu mati me peti je pesmi učila,
še danes zveni mi v ušesih, premila,
oglaša kot zvon se na hribu zvečer:
v domačih boš krajih spet našel svoj mir.
     

Si lepa spomladi, ko češnje cvetijo,
prekrasna poleti, ko polja zorijo,
jesen te obleče v zlato in škrlat,
blestiš se pozimi kot biserni grad.
     
Refr.:

Poljanska dolina, moj košček sveta
od nekdaj najdražja si zame bila.
Domov me privablja tvoj mili obraz,
med hribe me kliče tvoj žametni glas.